Omemba: Vlado Novak

»Gajaš, brez maske«

»Stane Sever: Genij na gledališkem odru«

»Bral sem mu knjigo in dobil idejo za scenarij.«

»Če se pogovarjava o tem koncu, mislim, je ta bolezen dejansko taka, da ti počasi najeda človeško dostojanstvo.«

»Spomladi leta 2022 sem se odpravil na sprehod z Bowiejem. Šla sva do nekega slapa šest kilometrov stran in kar naenkrat sem imel tako hude krče v nogah, da sem eno nogo metal pred sabo.«

»Zdravnik je najprej posumil na išias in me poslal na fizioterapijo, kjer so mi z elektriko izmerili aktivnost v mišici in ugotovili, da sploh ni oživčena.«

»Zaprta vrata novega tisočletja! Se zavedate, za kako usodno temo gre?«

»Naše oči že dolgo niso več zrcala in ne zrcalijo resnične zunanjosti, ampak navidezno.«

»obljubljajo večer poln ritmov, energije in navdiha.«

»Visoka napetost.«

»Pesnikova žena prihaja.«

»Gardelin.«

»Dedek gre na jug je zgodba o življenju, pričakovanjih in iskanju smisla.«

»Vlado v podobi Vlada Novaka se ne more sprijazniti s hudo boleznijo in umiranjem prijatelja.«

»Na skrivaj ga ugrabi iz bolnišnice in odpelje 'na jug'.«

»To je zgodba o pravi ljubezni in iskrenem prijateljstvu.«

»Tako kot v življenju se pot, ki bi morala trajati nekaj ur, zavleče v štiri dni.«

»Za življenjske modrosti so zadolženi Romi, za reševanje zapletenih kriminalističnih povezav pa Jonas z ekipo.«

»Da je filozofija bistvo vsega in da je lahko smrtonosna, pa nam in Esadu razloži Miki.«

»Zanimala me je moč časa, da zmelje ljudi, da iz njih naredi najbolj grozljive različice njih samih.«

»Gotovo ni naključje, da oba protagonista živita v Sloveniji, a nista Slovenca.«

»Teh dogodkov je bilo več. Če si pozoren nanje, ves čas opažaš novice o tragičnih smrtih; ljudje se utapljajo, zadušijo …«

»Upam, da smo ustvarili nekaj malo drugačnega od tega, kar se v našem prostoru pričakuje.«

»Vse poletje pel škržat je kot svat, a ostal je brez vsega, ko je burja v vas prišla.«

»Vsako jutro se zbudim, pogledam to svojo reko Dravo in tiste labode in sem srečen.«

»Živel okrog dvatisoč (rojen še med drugo svetovno), okušal dvajsetega stoletja govno, zapustil o tem nekaj rimanih zapisov.«

»Ni bil ne samozavesten, kar si je javnost mislila o njem, ne do kraja zaupljiv, kar smo verjeli ob najbolj intimnih srečanjih.«

»In mi je naprej pripovedovala o tistem kraju, kjer je bil njen izvor oziroma izvir. O dolinah med hribi, kjer pozimi sonce vzide šele malo pred poldnevom in zaide že ob dveh popoldne.«

»Tudi na tebi, o moje nebo, zvezda za zvezdo ugaša, vendar ne bliža se jutro svetlo, burja se ljuto oglaša.«

»Življenjska zgodba mehanika Pištija Gajaša se nadaljuje.«